“Za veliko večino zdrsov so-ljudi ne stoji zlo, temveč stiska.” (Karel Gržan)
Pomen psihoterapije
Psihoterapija je pogovor z bolečino posameznika in hkrati orodje, ki nam daje pogum, da prisluhnemo svojemu telesu, predvsem tistim nezavednim delom nas. Namenjena je vsakomur, ki si želi sprememb, boljšega razumevanja sebe in odnosov ter razrešitve preteklih travmatičnih doživetij, ki imajo v sedanjosti še vedno lahko vpliv.
O modelu relacijska in družinska terapija
Model relacijske in družinske terapije, katere avtor je prof. dr. Christian Gostečnik, pravi, da je naše telo izjemen sprejemnik in hranitelj najčistejših sporočil ljubezni, hrepenenja, privlačnosti, pa tudi najtežjih informacij o krutosti in zlorabi, ki jih premore svet. Telo si vse zapomni in govori izključno samo resnico in kadar ne zmore več sprejemati krutih in zlorabljajočih čutenj, tedaj zboli ali pa vedno znova obnavlja stare vzorce vedenja in čutenja. Relacijski družinski model zagovarja, da motnje v zgodnjih odnosih s starši resno vplivajo na kasnejše težave v odraslih odnosih, saj najzgodnejši odnosi oblikujejo način, na osnovi katerega otrok in kasneje odrasli gradi svoj notranjepsihični psiho-organski medosebni svet odnosov.
Psihoterapevtski model izvajam v naslednjih oblikah:
Individualna terapija
Individualna oblika terapije zajema individualno obravnavo, kjer se terapevt posveti posamezniku na način, da mu je v oporo pri raziskovanju njegovih nezavednih vsebin, ki se kažejo v obliki blokad, ga usmerja pri prepoznavanju neugodnih družinskih vzorcev ter pri povezovanju telesnih senzacij z občutki, ki se danes prebujajo v odnosih ali drugih življenjskih izzivih in nas silijo k
razumevanju le teh, ter k spremembam.
Partnerska terapija
Partnerska oblika terapije zajema obravnavo obeh partnerjev, kjer terapevt predvsem naslavlja tisto, kar se v odnosu med parom nezavedno prebuja in se odraža v ponavljajočih konfliktih lahko tudi zadržkih ali v obliki togosti in par izpostavlja krizam in stiskam. Pomanjkanje informacij ter trigirajoče vsebine, ki so v odnosu neraziskane, neizrečene ter neizčiščene, vedno vplivajo na odtujenost para.
Družinska terapija
Družinska oblika terapije zajema obravnavo večih ali vseh družinskih članov, kjer terapevt prepoznava in pomaga ozaveščati članom vzdušje ter dinamiko družine, ki jih močno določa in usmerja v načinu njihovega sodelovanja. V terapevtskem prostoru je ključno, da vsak član dobi svoj prostor za izražanje svojih občutkov, želja in potreb v odnosu z ostalimi člani. Skupaj s terapevtom družina raziskuje nov način interakcije za krepitev medsebojnih vezi in kar je ključno, se uči razumevanja ter sprejemanja drug drugega.
Skupinska terapija
Skupinska oblika terapije je namenjena posameznikom, ki so pripravljeni na odprto raziskovanje notranjega sveta pred drugimi soudeleženci ali določeni skupini ljudi, s podobnimi težavami in izzivi. Srečanja predstavljajo tudi priložnost za skupinsko rast udeleženih, v smislu razvijanja socialnih veščin ter lažega razumevanja drugih in samega sebe. Prednost skupinske terapije je medsebojno podpiranje, sočustvovanje ter lažje razumevanje drugega in sebe, saj si udeleženi delijo podobne zgodbe.
O psihični bolečini
Posledice psihičnih stisk se odražajo v mnogih fizičnih, organskih bolečinah. To pomeni, da se na telo prenese psihična bolečina in telo preko različnih psihosomatik (telesnih bolečin kot so bolečine v vratu, hrbtu, želodcu, prebavilih, migrene; motnje spanja, motnje prehranjevanja, panični napadi, pretirana utrujenost itd.) opozarja, da nečesa ne more več prenašati. Zato je tako pomembno, da te stiske naslovimo ter ubesedimo, kajti vsako čustvo je steza do boljšega razumevanja in razumevanje prinaša olajšanje. In ravno psihoterapija odpira prostor temu.