Kadar so otroci zaskrbljeni ali vznemirjeni, jim ponudimo prsno bradavico ali dudo- z drugimi besedami, odnos z naravnim tolažilnim predmetom ali z nečim, kar je zelo podobno temu. Tako duševna hrana in oralno hranjenje oziroma tolaženje postaneta v mislih tesno povezana. Po drugi strani pa čustvena prikrajšanost sproži željo po oralnem draženju oziroma uživanju hrane enako zanesljivo kot lakota. Otroci, ki sesajo palec tudi po zgodnjem otroštvu se skušajo tolažiti; to je vedno znak čustvene stiske. Z izjemo redkih primerov telesnih obolenj velja, da bolj kot je nekdo debel, bolj je čustveno stradal v nekem ključnem obdobju življenja. (G.M., str. 313)
Čustvena stiska sproži željo po hrani enako intenzivno kot lakota
Gabor Mate v knjigi V svetu lačnih duhov trdi, da posamezniki, ki se kompulzivno prenajedajo oziroma jedo več kot njihovo telo potrebuje za normalno funkcioniranje, naj bi brez izjeme v preteklosti doživeli čustveno izgubo, poleg tega so tudi telesno prikrajšani ali v hudem stresu v sedanjosti (prav tam).
Ko govorimo o ČUSTVENI IZGUBI, imamo v mislih izgubo npr. bližnje osebe, razpadi in ločitve (izguba družine), izguba zdravja ali telesnih sposobnosti, izguba varnosti (travmatično doživetje, izguba doma, izguba zaposlitve), izguba identitete itd.
Lahko pa enostavno govorimo tudi o čustveni odsotnosti enega od skrbnikov, ki ni nujno tudi fizično odsoten.
Čustvene izgube niso vedno vidne navzven, a imajo velik vpliv na posameznikovo psihično počutje in predstavljajo čustveno stisko.
Epidemija debelosti kaže na občutja pomanjkanja in osamljenosti
Otrokom, ki imajo zaradi čustveno zadovoljujočega odnosa z odraslimi močan občutek, kdo so, ni treba miriti samih sebe z otopelim uživanjem hrane ali zabave.
Pomanjkanje trdnih čustvenih vezi v otroštvu pripomore k temu, da bodo posamezniki v odraslosti bolj dovzetni na zunanje pritiske zaradi večjih notranjih konfliktov in občutkov negotovosti v sebi.
Epidemija debelosti kaže na psihološko in duhovno praznino v jedru potrošniške družbe. Posamezniki, ki doživljajo čustveno pomanjkanje zaradi psihološke ali duhovne praznine, se soočajo z neprijetnimi občutki nemoči in osamljenosti. Takšno stanje jih lahko spravlja v pasivnost in v različne vrste tolažb -tudi s kompulzivnim prenajedanjem.
Kompulzivno prenajedanje kot posledica iskanja stika
Hrana lahko torej predstavlja vir tolažbe in iskanje stika. Kot smo zgoraj omenili je naravna povezava v mislih otrok, povezava med duševno hrano in oralnim hranjenjem. Poleg tega čustveno pomanjkanje sproži željo po uživanju hrane, saj to v najzgodnejšem obdobju življenja dojenčkom predstavlja STIK z mamo na njenih prsih.
Pridobljene naravne možganske povezave med duševnim blagostanjem in hranjenjem, nas lahko ob ne dovolj trdnih čustvenih vezeh s skrbniki ali zaradi drugih čustvenih izgub in pretresov, spremljajo tudi kasneje v življenju. Le te se lahko odražajo na različne načine: posameznik uporablja hrano za pomiritev bolečine ali osamljenosti; hrana nadomešča toplino, bližino in občutek varnosti, ki bi jih sicer dobil v odnosih.
Skratka kompulzivno prenajedanje ni le vedenjska težava, temveč globoko posega v način iskanja stika.
Bodimo vseeno previdni, saj kot že omenjeno, obstajajo razlogi za debelost tudi v kombinaciji dednosti kot posledice bolezni, v dedni nagnjenosti k počasnejši presnovi ali večjemu nalaganju maščob, ter hkrati tudi v kombinaciji življenjskega sloga in družbenih okoliščin.
VIRI: Mate, G. (2022). V svetu lačnih duhov. Založba Primus