OBDOBJE NABITO S STRAHOM IN POGUMOM, Z ZMEDO IN USTVARJALNOSTJO
Obdobje mladostništva, lahko mu rečemo tudi obdobje adolescence, je kompleksno. To je obdobje, ki poteka približno med 12. in 24. letom ter prinaša mnogo izzivov tako za mladostnike kot za njihove starše. Izzivi in tudi trenja se najpogosteje porajajo zaradi nerazumevanja naravnih in zdravih sprememb, ki se v tem obdobju dogajajo v možganih mladih.
Namen tega članka je predvsem ozaveščanje mladih in njihovih staršev s čim nas je v tem intenzivnem obdobju obdarila narava, da bi se lažje sprejemali in medsebojno spoštovali.
MLADOSTNIŠTVO JE ČAS SILOVITIH SPREMEMB
Velikokrat slišimo s strani odraslih, ki že skoraj žaljivo pripisujejo mladim, da so zaradi hormonskih sprememb ”podivjali” ali da jim preprosto povedano pretirano dogaja. Res je, da hormonske spremembe kot so spolni hormoni in kortizol vplivajo na čustva, spanje in stresno odzivnost, vendar so bistvene spremembe v načinu čustvovanja, doživljanja sveta in vedenja pri mladih posledice možganskih sprememb.
Spremembe v možganih ali ”naš/a je nemogoč/a”
Na tem mestu se bomo dotaknili nevroznanosti, ki je ključna za razumevanje mladostnikovega vedenja. V otroštvu in adolescenci poteka močan razvoj prefrontalnega korteksa, ki je del možganov odgovoren za načrtovanje, odločanje ter samokontrolo in regulacijo čustev. Ta del naj bi se dokončno razvil v zgodnjih do srednjih 20. letih.
Poleg prefrontalnega korteksa je v tem obdobju močno aktiven limbični sistem, ki je center za čustva v možganih.
Zato se prav v adolescenci pogosto pojavljajo impulzivnost, ”muhavost”, tveganje in čustvena nihanja, ker je čustveni sistem, torej limični sistem, že zelo aktiven, kontrolni sistem, prefrontalni korteks, pa še ni zrel.
POVEČANO TVEGANJE ZA USODNE NESREČE
Zaradi dopamina se mladostniki nagibajo k izbiri vznemirljivih izkušenj in poživljajočim občutjem. Raziskave kažejo, da je osnovna raven dopamina v mladostništvu nižja kot sicer- višja je le v času odziva na izkušnjo– zato mladostniki, kadar ne počnejo kaj vznemirljivega in novega, pogosto izjavljajo, da se »dolgočasijo«.
Zaradi povečanega sproščanja dopamina mladostnike preveva močna strast do življenja. Poleg tega se zaradi dopamina osredotočajo izključno na pozitivne posledice dejanj in izkušenj, ki si jih obetajo, morebitnim tveganjem in negativnim platem pa ne pripisujejo pomena in jih prepogosto prezrejo. Ravno ne dovolj premišljene in impulzivne odločitve v adolescenci so velikokrat vzrok za smrtni izzid.
SPREMEMBE V MOŽGANIH, ZLATA DOBA IZUMOV
Spremembe v obdobju mladostništva niso nekaj, kar moramo zgolj preživeti; gre za lastnosti, ki se jih moramo oklepati, če želimo živeti polno in smiselno življenje v odraslih letih.
Kaj se torej dogaja v tem obdobju v mladostnikovem telesu?
V možganskih krogotokih se zgodijo spremembe, zaradi katerih je obdobje mladostništva drugačno od otroštva. Oblikujejo se štiri lastnosti naše psihe: iskanje novega in preizkušanje mej, vključevanje v družbo, povečan čustveni naboj in ustvarjalno raziskovanje.
Zavedanje tega, da je mladostništvo čas velikih sprememb, da je to čustveno nabito obdobje, ki mlade sili v raziskovanje sveta, v preizkušanje novega, preizkušanje lastnih mej, v postopno osamosvajanje od doma in še in še, je nujno za to, da mladostniki oprežejo to energijo, ki jo prinaša mladost in si dovolijo iti na pot raziskovanja kar se da pogumno.
To ni obdobje, ki ga je treba le preživeti. Govorimo torej o lastnostih psihe, ki se jih moramo oklepati, če želimo živeti polno in smiselno življenje v odraslih letih. Vsaka nova izkušnja v tem obdobju vpliva na nevroplastičnost možganov ter prispeva k temu, da se bodo posamezniki tudi kasneje v življenju lažje soočali z izzivi in prilagajali na spremembe, ki jih bo prineslo življenje.
POVEČANO ŠTEVILO STISK
Lahko bi rekli, da je mladostništvo razvojno obdobje, v katerem se zelo pogosto prvič izrazijo duševne stiske in motnje in za to obstajajo dobro raziskani in znanstveno podprti razlogi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se približno polovica vseh duševnih motenj prikaže na površje pred 14. letom, tri četrtine pa do 24. Leta starosti.
Mladostništvo je torej ”kritično obdobje” za pojav prvih znakov anksioznosti, depresije, motenj hranjenja, psihotičnih motenj ipd.
Razlogi so torej tako v bioloških spremembah, prej omenjen razvijanju možganov kot v psiholoških (iskanje identitete, osamosvajanje od staršev, odnosi doma, iskanje sprejetosti med vrstniki) in socialnih spremembah (povečane zahteve v šoli, primerjanje v družbi, spletno nasilje), ki so v tem obdobju najintenzivnejše.
STARŠI KJE STE?
Bistveno je, da so starši v tem odbobju prisotni, kljub temu, da jih mladostniki vztrajno ”odrivajo” proč. Res je, da se mladostniki v tem obdobju počasi osamosvajajo od doma, kar je naraven in nujen korak za obojestransko dobrobit, vendar to ne pomeni, da s svojim vztrajnim odrivanjem želijo prekiniti stik s starši. Velikokrat je ravno vztrajno zavračanje staršev prav za prav klic staršem: ”Prosim vztrajaj” / ”Prosim zanimaj se zame”.
Namreč mladostniki, ki se pretirano oddaljijo od odraslih in so obdani le z drugimi sovrstniki, se pogosto vedejo bolj tvegano.
Ključno je torej razumevanje, da se mladostniki v tem obdobju počasi osamosvajajo od doma, vendar da to ne pomeni, da ne potrebujejo starševe podpore, razumevanja, sočutnega spremljanja v času stisk in zanimanja zanje.
Daniel Siegel pravi: »Če bi moral z eno besedo povzeti vse raziskave o tem, kakšno starševstvo pomaga ustvarjati najboljše razmere za otrokovo ter mladostnikovo rast in razvoj, bi uporabil izraz prisotnost. Prisotnost pa pomeni odprtost za trenutno dogajanje. Prisotnost zajema zavedanje dogajanja, medtem ko se dogaja, sprejemanje lastne psihične notranjosti in uglašenost z notranjim svetom drugega. Biti prisoten za druge pomeni, da postanemo odmev tistega, kar se dogaja v njihovih notranjih svetovih, pri tem pa tem drugim dajemo občutek, da jih čutimo. Ta občutek, da nas drugi čutijo, nam pomaga občutiti, da nas drugi vidijo, nam daje občutek varnosti in nas pomirjajo. Občutek, da nas drugi čutijo, je temelj varne navezanosti. Hkrati je bistvo zdravih odnosov na vseh življenjskih ravneh.«
VIR: Siegel Daniel J. (2014). Vihar v glavi, moč najstniških možganov. Družinski in terapevtski center Pogled.